info@hovawart-castraprima.si

+386 41 711 923 (Jana)

Hovawart psarna FCI - KZS - HWKS

O nas

Naša zgodba

Od kadar pomnim je moje življenje neločljivo povezano z živalmi. Že kot otrok sem živela na vasi, a kljub temu, da nisem iz kmečke družine, se je okrog naše hiše vedno smukalo vsaj ducat živali. Pri desetih letih se mi je uresničila največja otroška želja in dobila sem prvega čisto svojega psička. Ko zdaj kot starš gledam na to potezo mojih staršev, se jim ne morem dovolj zahvaliti za zaupanje. Lili je bila majhna bela psička podobna Chiuaui. Ko sem jo dobila je bila stara približno dve leti. S sabo pa je prinesla nahrbtnik slabe socializacije in veliko strahov. Bila je moja prijateljica in najboljša učiteljica. Od takrat so bile vse odločitve glede moje poklicne poti povezane z živalmi. Leta 2000 sem zaključila srednjo veterinarsko šolo, 2007 pa zaključila študij na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in postala doktor veterinarske medicine. Sedaj že skoraj deset let opravljam poklic, ki mi je pisan na kožo in ki me izpopolnjuje. Trenutno sem veterinarka na Vetrisu veterinarski ambulanti v Ilirski Bistrici.

Svojo „Castro primo“ (v latinščini, utrdba št. ena) sva si z mojim izbrancem Boštjanom ustvarila na vasi, le nekaj korakov od brezmejnih travnikov in gozdov. Leta 2011 smo postali prava družina, saj se nama je z Boštjanom rodila hčerka Zala, za njo pa leta 2014 še sinček Anže.

In tako je napočil čas, da bi se želja po štirinožnem družinskem članu lahko končno izpolnila. V svojem poklicu sem spoznala že nešteto psov. Še posebej so name naredile velik vtis zgodbe o nesebični pomoči zapuščenim psom, kjer je najpomembnejši vzrok, ki vodi v polnjenje zavetišč, neodgovorno lastništvo. Zato sem razmišljala, da je lahko moj prispevek k temu problemu lahko premišljena in zgledna vzreja zdravih psov. Tako je padla odločitev, da bo naš novi kuža rodovniški.

V veterinarsko ambulanto sta takrat prihajala dva psa pasme Howavart, ki sta me posebej očarala. Všeč mi je bil njun izgled, predvsem svilnata dlaka, ter stabilen karakter. Začela sem vneto iskat legla Howavartov in si spotoma ob brskanju po spletu ustvarila sliko, kakšnega psa iščem. Pri dveh vzrediteljih se moja rezervacija ni izšla po planu in kljub daljšem čakanju nisem prišla do svoje „black and tan“ psičke. Ko sem že izgubljala potrpljenje, sem se opogumila in po elektronski pošti stopila v stik s psarno v Avstriji, ki je takrat imela objavo legla, poleženega 14.1.2014. Vzrediteljica Mag. Magdalena Ritchka me je naslednji dan poklicala in povedala, da imajo na voljo še eno „turbo“ psičko, črno z oznakami. Čez par dni sem bila že na poti po mojo kosmatinko. Nekaj mi je govorilo, da bo sreča tokrat na moji strani.

Ko sva s prijateljico prispeli pred družinsko hišo na Dunaju, sta z globokim laježem naznanili najin prihod dve čudoviti psički. Po toplem sprejemu je sledilo spoznavanje članov psarne „vom Wiener Stadtrand“. Moja pasja izbranka z imenom Vinnie je bila res glavna nagajivka, energična in samozavestna. Prav taka bi se ujela v našo družino.

Kmalu po prihodu domov je Vinnie postala Kara, v pasji mali šoli pa se je hitro naučila tekoče slovensko. :-). Žal pa se je pri Karinih 5 mesecih zgodila nesreča. Na našem dvorišču je stekla pod vzvratno vozeč avto. Še isti dan je bila operirana. Z osteosintezo so ji naravnali stegnjenico. Sledilo je večtedenska imobilizacija noge in dvomesečno okrevanje. Kara je bila več kot zgleden in potrpežljiv pacient. Zdravljenje je bilo več kot uspešno, saj je v nekaj mesecih šepanje skoraj izzvenelo. Čez obrito nogo se je obrasla še dlaka in kmalu je nesreča postala le še bled spomin.

V jeseni sva šli na pregled mladih psov v organizaciji Hovawart kluba Slovenije. Od članov in vodstva sva dobili veliko vzpodbude in nasvetov za naprej.

Takrat sva začeli tudi najino uspešno pot po razstavah. Vzporedno pa so potekale tudi vse potrebne veterinarske preiskave in šolanje za BBH izpit. Konec marca 2019 je Kara opravila vzrejni pregled s pripisom „zelo prijetna psička, dober potencial za vzrejo“.

Ime psarne Castra Prima izvira iz prvotne omembe kraja v katerem sem odraščala in pomeni prva utrdba. Prem je slikovita vasica na obrobju Brkinov v občini Ilirska Bistrica. Iz ene strani vas zaključuje cerkev Sv. Helene, na drugem griču pa ponosno stoji grad z obzidjem. Moja vzreja bo temeljila na izbiri zdravih, karakterno stabilnih ter po izgledu standardu ustreznih predstavnikov pasme Hovawart. Velik poudarek je na zgodnji socializaciji in zdravju, kjer bom z vsemi sredstvi, znanjem in izvirnostjo sledila cilju, da bo kuža šel v novi dom kar najbolje pripravljen. Želim si, da bi moji mladički šli v take domove, kjer se bodo njihovi lastniki počutili varno in brezskrbno, kot v utrdbi. Hkrati pa si želim, da bi psi uživali v zaupanju in sožitju s svojo človeško družino, saj je ključ najboljšega sobivanja ravno v sodelovanju. Hovawarti so izjemno inteligentni in najbolje se izživijo, ko imajo zaposlene vse čute, fizično ali mentalno. Le z vsakodnevno interakcijo, visoko postavljenimi cilji ter doslednostjo lahko človek iz svojega psa potegne ves potencial. Istočasno pa proces poteka tudi v obratni smeri, saj pes iz svojega človeka izvabi najboljše. Želim si, da bi bili bodoči lastniki mojih kužkov ponosni na svoje dosežke v športu ali doma, da postanejo s psom najboljši prijatelji in da je pes nepogrešljiv član družine.